Ko hodim po zemlji slovenski
kozolce srečujem povsod
kot harfe zvenijo u vetru
nas prosijo vse za pomoč
Stesali so naši jih dedje
sušili v njih klasje seno
gradili jih naši očetje
a kmalu nič več jih ne bo
ref.:
Kozolci, kozolci moji prijatelji
pozdravljate še zmeraj me z ljubeznijo
kozolci, kozolci vedno me zaboli
poslavljate se v vetru z nežno pesmijo
Pesem v slovo
pojte sred dolin
ko vas ne bo
ostal bo le spomin
Ustavljam pod streho se vašo
ko burja nasuje dežja
naslanjam na staro se lato
ko sanjam o sreči sveta
Prelepi stebri govorijo
o mojstrstvu starih rodov
pod težo let križi ječijo
da jemljejo grenko slovo