Žalostno v cerkvi zvon zvoni,
kot oznanilo, zadnje vabilo.
Po isti poti gremo vsi,
vendar vrnitve zame več ni.
Pesem zapojte
tukaj zdaj zbrani,
zame ni več bolečine,
tudi ni solza.
S cvetjem obsujte
grob moj prerani,
ker odslej bom
tukaj jaz doma.
Vaša naj srca hranijo
lepe spomine, žalost naj mine,
saj vas objel bom še enkrat
na oni strani angelskih vrat.