Ti včasih siva megla obzorje zatemni,
več ne veš ne kod, ne kam naj se obrnil bi
in žalost trpka, kot tat, prikrade se ti v srce,
pa zamorjen, v duši izgubljen si brišeš solze.
Glej, pred teboj roka pojavi se,
seže ti v dlan, potegne iz sive te megle,
pot ti pokaže takrat, nežno poboža te,
k sebi te stisne, varuje te.
Življenje je vrtiljak vseh čustev in strasti,
kdaj preveč se zavrti, smer človek izgubi.
Takrat pomagal ti bo le tisti, ki rad te ima,
dal ti roko, obrisal oko, prijatelj je to.
Pot ti pokaže takrat, nežno poboža te,
to je prijatelj pravi zate.