Bom stara trideset let,
več nočem sama živet’,
al’ že pršu bo taprav,
mi vsak dan hodi po glav’.
Mi mama vsak dan teži:
“Dej, mal’ okrog se ozri.
Al’ misliš sama živet’
še tisoč let?”
Tam en zelo je bogat,
baje, da imel bi me rad.
V službi vsak dan visi,
se skoz’ za poslom podi.
Če vzamem ga za moža,
bom nonstop sama doma,
on pa bo hodil po svet’
še vrsto let.
Ta drugi šparat ne zna,
se n’č mu delat ne da,
bi kar pri mamici ž’vel,
zvečer pri meni se grel.
Bo treba služit za dva,
on pa bo ležu doma.
Če vzamem ga za moža,
bom bankica.
Kam se ti tako mudi?
Punca, voda ne gori,
daj, počakaj še malo!
Mlada, ledih si in frej,
dej se z fanti mal’ igrej,
živeti je treba zdej-ej-ej.
Hvala, lupčka, lahko noč,
ena bolha za pomoč
in uživaj življenje.
Dobro jutro, dober dan,
saj ljubezen pač ni plan
in uživaj samski stan.
Ta tretji pije ga rad,
sem dala mu ultimat,
da naj že flašo spusti.
Jaz al’ prijatelji?!
“Še tole spijem pa grem”,
poslušam dan ga za dnem.
Kako, da bog mi ne da
tapravega?