Zvonovi se oglašajo,
spet praznik je, lepo pojo.
Spomini se zdaj vračajo,
ko skupaj vsi ob tebi srečni smo bili.
Nikdar te ne bom pozabila,
spomini mi lepšajo dan.
Te vedno ob sebi čutila,
kot sem takrat tvojo dlan.
S teboj bi v neskončnost letela,
ko spomnim se tvojih besed.
“Nikoli ne veš,” rekel si ti
“kdaj se spet srečamo mi.”
Ko zapihlja, ko zašumi,
kot vetrič me božaš ti.
Brez tebe je zdaj prazen dom,
a jaz za vedno ostala tvoja punčka bom.
Morda pa nekoč,
morda pa nekje
se srečava tudi midva.