Kot privid prikrade se, kot sonce ogreje me,
dušo napolni, srce razigra mi spomin na tisto noč.
Pravljično mestece polno skrivnosti je,
vabijo ulice na večerno potepanje.
Kot da je včeraj se zgodilo, spominjam se,
kot da sva včeraj se objela, čutim te.
Zaljubljena neskončno vso noč sva prebedela,
v zarji jutranji se objemala.
Vedno znova vrača se, v mislih nežno boža me.
Sanje prebuja, ljubezen obuja spomin na Pariz.
…v zarji jutranji se objemala,
se objemala, se objemala midva.