Tebe že od nekdaj hotel sem imeti,
srcu se ne moreš kar tako upreti.
Zdaj ob soju sveče nežno te pogledam,
ti si moja sreča, tega se zavedam.
Ura nad kaminom teče brez prestanka,
meja do starosti vedno bolj je tanka.
Primem te za roko, rad bi rekel: »Hvala,
mojemu življenju ti si smisel dala!«
Vedno bom ob tebi, vedno te bom ljubil,
srce bi zaspalo, če bi te izgubil.
Vedno bom ob tebi, da lepe spomine
si bova delila, ko mladost pač mine.
Na obrazu berem lepe ti spomine
in na zidu slike naše so družine.
S tabo bi si upal še enkrat začeti,
za vse lepe dneve vredno je živeti.