Sem včasih drugim se smejal, norce bril sem iz njih:
Ljubezni polno je srce, v glavi pa je prepih.
Se meni kaj podobnega res ne more zgodit’,
me čisto nemogoče je na liman’ce dobit.
Tik-taka hitreje zdaj srce,
ljubica moja čaka me,
tik-takalo še hitreje bo,
ko me objela bo.
Tik-taka budilka in zvoni,
komaj zaspim, me že zbudi,
tik-taka naj hitro na vso moč,
da spet bo nora noč!
A kruha zarečenega se veliko poje,
takrat, ko najmanj misliš si, v hipu zaljubiš se.
Zdaj drugi se norčujejo, sem najhujši od vseh,
saj tekel bi na kraj sveta za droben njen nasmeh.