Zvečer ti spet pridem pod okno,
ko sonce bo šlo za gore,
ko lunca bo noč posrebrila
in meni zapoje srce.
Zvečer ti spet pridem pod okno,
brez tebe srce ne vzdrži.
Pomahaj mi z belo ročico,
ko pesem se tvoja oglasi.
Oj, deklica, s tabo sem srečen,
brez tebe je prazen ta svet.
Nocoj pa bi rad ti povedal,
da s tabo želim si živet’.