V pleteni košarici je rože nosila,
vsa plaha med mizami zvečer je hodila.
Nihče nič je vprašal ni, nihče nič ni kupil,
modre spominčice venele so.
Sedel sem za mizo sam ob kavi dišeči
zagledal sem pred seboj obrazek boječi.
Dve modri spominčici sta gledali vame,
vsi moji spomini nekdanjih dni.
Tu je nekoč hodila
deklica z rožami,
vame se zaljubila
postala žena mi je.
In zdaj doma me čaka,
ob zibelki stoji,
hčerkici tiho poje
o deklici z rožami.
Kupil sem šopek cvetja,
domov odnesel ga,
da naju bo spominjal
prvega srečanja.