Tiha je noč, v hiši je luč,
pred jaslicami sveča trepeta.
Snežinke mimo okna padajo,
spokojni mir prinašajo z neba.
Beli kruh, visok kruh vseh želja
na mizi se kot upanje smehlja
in v božični noči na srce
vsej družini tihe sreče da.
To je spomin na ta večer,
globoko v mojem srcu še živi.
Kot opolnoči odmev zvonov
hrepenenje kliče me domov.
Sijala repatica je v noč
na revni hlevček sred’ samotnih gmajn.
Pastirčki so hodili trumoma pojoč,
nosili so darove skromne vanj.
Kdorkoli v svojem srcu še ima spomin
na božič svojih najsrečnejših dni,
veliko manj v življenju zanj je bolečin,
veliko sonca sije mu z oči.