Karkoli vidim, kamor grem,
na tebe spomnim se,
ker včasih skupaj sva počela vse …
Naj bo cvet, kozarec vina,
stol, ki prazen je,
povsod mi manjkaš ti, pogrešam te!
Ujeti hočem spet življenje,
najti novo pot,
a kaj, ko ti ob meni si povsod.
Tvoje slike in darila,
pesem najina,
na eni strani prazna postelja.
Srce ne razume in resnice ne prizna,
ne more verjeti, da midva sva se razšla.
Kot ogenj je želja, da se vrne,
kar med nama je bilo,
bilo je, a nikoli več ne bo.