Čutim nežni objem mladih smrek
in poslušam njih tihi šepet.
Mi pravijo, da žalostna
na oknu čaka ljubica.
Naj naberem ji rož ob poteh
in prinesem ji sonca v očeh,
saj gozdne vile pravijo,
da vse življenje moja bo!
Lepa kot lesket morja,
ko pod večerno zarjo zablesti.
Nežna kakor beli cvet,
ki mu pomlad življenje podari.
Topla kakor luč z neba,
ko v novo jutro sonce se zazre.
Kot iz raja bi mi bog poslal (mi bog poslal) moje dekle.
Nočem slave, časti in zlata,
ne želim osvojiti sveta,
me ne zanima, če denar
že vsem v svetu je vladar.
Hočem le njeno zlato srce,
njen objem in ljubeči pogled,
želim si njenih toplih rok,
želim si najinih otrok.