Črni kovači so ogenj prižgali,
burjo prestregli, ujeli so v meh,
kladiva pojejo v grdih pesteh.
Kujejo, kujejo črni kovači,
iskre letijo visoko do zvezd,
ognji veselo žare.
Kujejo, kujejo, kujejo, kujejo črni kovači,
v mehu skovali so brano in plug,
polje zorano bo, zrasel bo kruh.
Divjemu vrancu smo podkve skovali,
zdaj kakor veter leti prek poljan,
podkve veselo zvene.
Ognji veselo žare!