Hodim po svetu, potujem, sprašujem,
le kje je ostala dobrota srca.
Kje je veselje, kje smeh, ki podarja
človeku sto dobrih želja?
Vidim zabave, šumeče, blesteče,
dobrote na mizah in morje luči.
Če pa iskal bi vsaj iskrico sreče,
med množico skoraj je ni.
Hodim in gledam, vse bolj se zavedam,
kako svet spreminjamo sami ljudje.
Skoraj ne vidim veselih obrazov,
vse manj petja, vriskanja je.
Hodim po svetu, potujem, sprašujem, …
Vidim zabave, šumeče, blesteče, …
Vem, da na svetu denarja na kupe
le nekaj bogatih v rokah drži,
lačnim in žejnim ob skorjici kruha
pa svet bogatejši se zdi.