Oh, kako bi rad ostal doma,
kjer sta moja starša ljubljena,
kjer bratje in sestre so,
kjer mi je zmeraj bilo lepo.
Odhajam spet, čeprav težko
in mi pri srcu je hudo,
lepo res biti je doma
in ni moč skriti mi solza.
Vsem mojim dragim v slovo
podal tresočo bom roko,
zašepetal besede le,
nasvidenje, nasvidenje.