Moja mala iz Ljubljane,
ne odhajaj s sklonjeno glavo.
Kdo, le kdo ti je povedal,
da prihajam k tebi po slovo?
Moja mala iz Ljubljane,
nisva kriva niti jaz, ne ti,
meni, tebi nedognane
te usode naše so poti.
Kot da prvič sva objeta,
bodi močna pred seboj,
le spomini brez obeta,
posloviva se nocoj.
Moja mala iz Ljubljane,
kmalu prišla nova bo pomlad,
nekdo, ki te je bolj vreden,
te bo peljal na ljubljanski grad.
Vso lepoto ohraniva,
naj slovo je ne skazi,
kar pozabi prepustiva,
se za vedno izgubi.