Ob zibki tvoji smo se srečni zbrali,
da bi želja cel koš ti za življenje dali.
Aja, tutaja, zibka se maja.
V življenju naj sreča te spremlja,
čim manj naj te tare nadlog,
da ne bi doživel trpljenja
in bil bi poštenih le rok.
Naj smeh ti vso žalost preganja,
naj delo odžene skrbi,
naj pesem vsak dan ti pozvanja
od jutra pa vse do noči.
In dobro poslušaj, kaj poje
ob zibki ti mati pod noč,
kaj oče pa stričkov ti troje,
povelje življenja je moč.
Da vriskal in pel bi od sreče,
da zdrav bi odrastel v moža,
nikar te na tuje ne vleče,
najlepše živel boš doma.
Če boš priden, vesel,
vselej dober, pošten,
sreče boš dovolj imel,
jo razdajal vsem ljudem.
Puncam srca boš vnel,
zauber kmečki boš fant,
boš harmoniko vzel,
z nami godel muzikant.