Kot da se mi ustavi
nekaj v moji glavi,
ko zacveti mi tvoj nasmeh.
Noč je, povsod sivina,
v srcu pa bolečina,
misel, ki vodi me v greh.
Kako bi rad nocoj
poljubljal tvoje ustnice.
Kako bi rad s teboj
odšel med zvezdice.
Želja me je izdala,
ti pa, kraljica zala,
stran iz objema mi bežiš.
Kot vila nasmejana,
divja in razigrana
lepa kot sonce se mi zdiš.
Kako bi rad nocoj
poljubljal tvoje ustnice.
Kako bi rad s teboj
odšel med zvezdice.
Mesec se skril je,
pa ne najdem več poti,
da bi v tej igri se ujela
pod tvojo majčko,
pa se srček mi smeji,
ker ve, da muči me.