Pride trenutek, ko se mi zazdi,
da se življenje v krogu vrti,
eno za drugim si ves čas počasi sledi.
Sreča in žalost, veselje in jok,
starec umre in rodi se otrok,
ogenj ugasne, a iskrica spet zažari.
Kdo ve, kam potujeva?
Kakšna je usoda najina?
Bo ljubezen našla pot, ki midva oba
povsod jo iskala sva?
Reka ta teče in vse ji sledi,
vse je lepo, a bojim se čeri,
skritih na dnu, ki na najino srečo preže.
Kje je njen konec, ne vem jaz, ne ti.
Kakšen bo jutri, ko se prebudi?
Večna vprašanja, odgovora pravega ni.