Do tebe le koraka dva,
a sta predolga za oba.
Tvoje oči sanjave
in mašnica vrh glave
me muči, spati mi ne da.
Kako me muči tvoj nasmeh,
strupen, a sladek kakor med
in že boli me glava,
ker vem, da ti si prava,
kot iz gradu Trnjulčica.
O-uo-uo!
Ko bi moja ti bila,
bi dal ti kup zlata
iz svojega srca.
Ko bi moja ti bila,
ukradel bi z neba
cekin za naju dva.