Na radiu novice znova kvarijo mi dan,
na vrata trka lakota, hvala Bogu, da sem sam.
Nikomur ne odpiram več, za nikogar me več ni,
utihnil mi je telefon, brez denarja ne zvoni.
Ob cesti prosi starka, nemo gleda me v oči,
obrnem se na drugo stran, njen pogled me boli.
Pomagal bi ji, a ne znam, tudi meni je hudo,
edino, kar ostane mi, je, da pobegnem nekam stran.
Naj odpelje vlak (naj odpelje vlak),
naj odpelje vlak (naj odpelje vlak),
hudo mi je oditi stran,
a moram pobegniti kam.
Naj odpelje vlak (naj odpelje vlak),
naj odpelje vlak (naj odpelje vlak),
spomini so vse, kar imam,
nekoč sem bil na sončni strani Alp.