Rada bi pozabila
in ti oprostila,
a mi duša je ujeta.
Vse tiste spomine,
večne in neminljive,
ki v nočeh me bude.
Kakor mraz me obkrožaš
in kot led me pobožaš,
moja misel si večna.
Vse na svetu bi dala,
da bi spet nasmejana
tebi zrla v oči.
V mojem srcu zaspal si,
kot spomin le ostal si,
samo rana boleča.
Rada sem te imela,
tebi srečo želela,
ko čakala sem te.
V nočem sem molila,
da bi dobra te vila
čuvala samo zame.
Ti pa si me pozabil,
moje solze izvabil
in zaklenil srce.
Vile, nocoj ne pustite mu,
da bi sanje mi ukradel, ko bo znova tu.
Samo to še imam, kar pustil mi je,
naj mi tega ne vzame, naj ne ubije me.