Vse je isto kot je bilo,
hiše, mesta, modro nebo,
a nekaj manjka mi, da zaspim,
ni tebe, ni te, da se umirim.
Kot ponavadi blodim okrog,
pogrešam tebe, dotik tvojih rok.
Edino ti si me znala objet,
vse moje nore želje ujet.
Iščem te v vsakem kraju,
čas bi bil, da spet najdem naju.
Vračam se domov, vračam se domov,
morda si še tam,
kjer me topel dan v jutro zbudi.
Vračam se domov, vračam se domov,
brez tebe ne gre
in moje srce brez tebe stoji.
Vračam se domov!
Vse je isto, tisoč ljudi
šiba mimo, tebe pa ni,
prekleto sam sem, preden zaspim,
ni tebe, ni te, da se umirim.
Iščem te v vsakem kraju,
čas bi bil, da spet najdem naju.
Vračam se domov, vračam se domov,
morda si še tam,
kjer me topel dan v jutro zbudi.
Vračam se domov, vračam se domov,
brez tebe ne gre
in moje srce brez tebe stoji.
Povsod in nikjer,
čez dan in zvečer,
sanjam, da si ob meni.
Tu bom in vem,
le s tabo grem naprej.