Ko te čujem, gozd šumeči,
me spominjaš mladih dni,
na dolino, polja žitna
in na drage, k’ več jih ni.
Veter lahni, daj ponesi
pesem to tja v rodni kraj,
z njo pozdravi dom moj dragi,
poj mu pesem kot nekdaj.
Tam na grobu se ustavi,
kjer že dolgo mati spi,
zemljo rodno njej pogladi,
moje solze ji prilij.
Mrak že pada, vse je mirno,
tiho ostal sem zopet sam,
moje misli pa hitijo
daleč tja, kjer dom imam.