Kako bolijo solze moje mame,
kako boli me njen pogled,
ko odhajam v tuje kraje,
ko odhajam v tuji svet.
In pravi: »Sin moj, pusti daljave,
domači kruh lepše diši,
le poglej zelene livade,
tu kot otrok živel si ti«.
Kliče širni svet, naj se vrnem spet,
a v srcu je težko
in vprašam se, čemu vse to,
ko na pragu vidim, vidim njo.