Spet ostajam sam, prazen in zlagan,
v svoje stare dvome zakopan.
V sebi grizem črke vseh besed,
z njimi zidam svet, ki je preklet.
Znova iščem smisel vseh laži,
čakam jutro v noči, ki beži.
Pijan od želje ne igram,
lačen tebe ostajam nem in sam.
Rad bi bil drugačen, pa ne gre,
rad bi znal živeti to, kar je
in te najti v sebi, a ne znam,
sam sem in s teboj zaznamovan.
Rad bi bil drugačen, pa ne bom,
rad bi znal zgubiti strah in dvom
in se najti v tebi, vse zaman,
sam sem, s teboj zaznamovan.
Znova iščem smisel vseh laži, …
Rad bi bil drugačen, pa ne gre, …
Ljubezen ne prenaša spon
in človeka ne spreminja dvom.