V gostilni spet lušno je, leto že okoli je,
ata svoj dan slavi, tukaj pije pol vasi.
Kelnarca Julčika je res vredi babnica,
z joški stresa, da nebesa se nam kažejo povsod.
Naš ata je ta glavni, kršenduš, juhej,
zavriska in zapoje, da lepo nam je,
ko zadnji glažek zvrne, na mizo ga obrne,
čas je za odhod domov.
Pes, ki pod mizo spi, začne lajat kar v tri dni,
zunaj se že dani, ata komaj še stoji,
strah zdaj zagrabi ga, ve kaj čaka ga doma,
na vratih se oglasi zdravo pa ga rajngla trofi v glavo.