Povej raj’ svoji bejbi
zakaj mi pišeš, ko nje ni doma?
Povej, da name misliš
in brez sramu si, čeprav me pozna.
Na tvoji naj bo vesti,
ti si rekel ji, da ti pomeni vse.
Zaljubljeni so slepi,
ker tebi se vidi, le sebi si zvest.
Tvoj pogled mi vse razkriva,
nocoj želim, da pred vsemi skriješ me.
Nežno vzemi me, počasi,
danes prvič, jutri zadnjič.
Ti ne veš kam zdej in kako naprej,
spomin kot sol na rani tvoji te skeli.
Hočeš preveč, lahko pa vse izgubiš.
Ti n’č ne čutiš, a vseen’ te boli.
Pozabi, kar si videl za vedno,
plamen strasti, ki se je hitr’ ugasnu.
Nisi mi poseben, ne hrani si ego,
ker bil si le lep na pravem mestu in času.
V nevarno igro sem te ujela,
moja so pravila
in v rokav asa sem skrila,
ker poraz dobro nikoli nisem sprejela.
Povej raj’ svoji bejbi
zakaj mi pišeš, ko nje ni doma?
Povej, da name misliš
in brez sramu si, čeprav me pozna.
Čeprav te nočem, mal’ te hočem.
Sijem in vroča sem, pa bi klicu me sonček.
Nisi bil priden, vseen’ r’d bi dobu bombonček.
Nocoj pijem meister tonik, prepustim se ti cela, mogoče.