Jutra me budijo,
ne zvenijo kot s teboj.
Zvezde ne žarijo,
noč bo temna spet nocoj.
Leta mimo mene grejo,
a vse bolj boli.
Ljubile so me druge, a niso kakor ti.
Kdo ve kam si odšla,
kdo ve kdo te nocoj crklja,
jaz bi te, pa si mi ušla,
zvezda moj’ga neba.
Kdo ve kam si odšla,
kdo ve kdo te poljubi za dober dan,
a ne glede na to, kje si,
boš del srca.
Kriva ni usoda,
midva, niti tok sveta,
da sva se v življenju
žal prehitro srečala.
Ljubil te bom vse življenje,
ljubil za oba.
In če ne prej se bova tam gor srečala.