Roke sklenimo, srce si odprimo,
naj danes bo svet brez gorja,
drug drugega zdaj poljubimo
in sreče naj vsem Bog nam da.
Kot ena družina smo ta večer,
ko leto za letom se skupaj dobimo,
nekomu za srečo, nekomu za mir,
najlepše vam spet podarimo.
Imejmo se radi spet ta večer,
saj čas nam prehitro, prehitro mineva.
Ljubezni in sreči odprimo zdaj dver,
da vsi veselimo se novega dne.
Ko se na nebu zdaj zvezda utrne,
ko v domovih prižgo se luči,
v ljubezen in srečo se svet naj ogrne,
naj pride tja do poslednjih ljudi.
Kako lep bi bil svet brez solza,
je malo potrebno za srečo ljudi.
Naj vsak si zdaj roko v roko poda,
bodimo kot ena družina zdaj vsi.
Imejmo se radi spet ta večer, …
Če kdo od dragih odšel je, naj vrne se spet,
naj življenje domov mu usmeri poti.
Čeprav velik v srcu, je majhen ta svet,
v njem smo še manjši brez dragih ljudi.
Naj skupaj zdaj pesem vedno zveni,
naj klic o dobroti odmeva povsod.
Poveže naj tisoče dobrih ljudi,
naj v dobrem poveže slovenski se rod.