Nov dan brez jutra,
veter kožo mi suši,
solza ne morem
več ustaviti, ker
te ni, te ni,
te ni, te ni.
Tvoj vonj je ostal,
a v sobi zdaj sem sam,
sta smeh in sanje
odletela drugam, ker
te ni, te ni,
te ni, te ni.
Kaj je nama bilo,
da naprej več ni šlo?
Kaj zdaj storila sva si?
Sva ustavila pot,
da odšla bi odtod.
A kam naj zdaj grem,
ko vem da ob meni
te ni, te ni,
te ni, te ni.
Nov dan brez jutra,
lica slana od soli,
solza ne morem
več ustaviti, ker
te ni, te ni,
te ni, te ni.