Spet v svoji sobi sam sedim,
čašo vina v rokah držim.
Misel nanjo trga mi srce,
Bog, brez nje daj k sebi vzemi me.
Grehe svoje spirava zaman,
najti več poti nazaj ne znam.
Sreče zame več na svetu ni,
misel moja le za njo živi.
Pijem, da pozabil bi vse.
Pijem, ker hudo mi je.
Ona me je zastrupila,
dušo mojo uročila,
Bog, nocoj spet z njo ne muči me.