Skupaj smo se smejali in peli,
veseljačili cele noči,
vsak pri svojem dekletu se greli,
kaj bo jutri skrbelo nas ni.
Toda življenje vedno obrne,
naše dni sonce nam zatemni,
in ničesar nikoli ne vrne,
le spomine v srcu pusti.
Pesem zdaj naša drugače odmeva,
ker prijatelj te z nami več ni.
Naša srečanja niso vesela,
misel nate še vedno boli.
Čas bo zabrisal vse bridke spomine,
le spoznanje ostalo bo še,
da prijateljstvo nikdar ne mine,
tudi če se ustavi srce.
Hvala prijatelj za dneve vse,
takih nikoli ne pozabi se.
Čas, ki živeli smo ga s teboj,
v pesmi živi naj le zate nocoj.
Ti v naših srcih ostajaš mlad,
nas pa objel bo tih jesenski hlad.
Z leti zbledi mnogo bolečin,
pa naj bo glasba za lepši spomin.