Travniki so že zeleni,
z rožicami razcveteni.
Pojd’mo jih kosit, pojd’mo jih kosit
in dekleta gor budit!
Dobro jutro, ljub’ca moja!
Al s’ kaj dobro spančkala?
Al s’ kaj spančkala, al s’ kaj sanjala,
al s’ kaj mislila na me?
Nič kaj dobro nisem spala,
celo noč sem poslušala.
Men’ je dolgčas b’lo, men’ je dolgčas b’lo,
ker te tri noči ni b’lo.
Kaj se ti bo čudno zdelo,
če me tri noči ni b’lo!
Kaj pa takrat bo, kaj pa takrat bo,
ko bo treba jemat slovo?
Slovo bo treba že jemati,
v tuje kraje se podati,
siva suknjica, svetla sabljica,
to bo moja ljubica.