Konec tedna je in na vlak hitim,
da popelje me na moj dom
in prijateljev se že veselim
in morda bo čakal me on.
Ko slišim to harmoniko
na moji ulici, po domače,
spominjam se otroških dni,
veselja, žalosti, vse se vrača.
Saj tu se znova najdemo
in stare pesmi pojemo.
Ob zvokih te harmonike,
harmonike, vse lepše je.
Saj tu se znova najdemo
in stare zgodbe pravimo.
Ob zvokih te harmonike,
harmonike, mine vse.
Vedno znova radostna vračam se,
kakor lastovke v rodni kraj,
vedno znova tja, hrepeni srce,
tam me čaka moj mali raj.