Ob sobotah pod večer
midva plesala bi rada,
v srcih najinih nemir,
žal sva bila še premlada.
Če nešteto je ovir,
vse jih ljubezen premaga.
To je najlepši valček sveta,
ob njem spet srce mi zaigra,
saj sva plesala ga skrivoma,
neskončno zaljubljena.
Naj le v kamri luč gori,
hitro na ples, kot raketa,
naj le mislijo si vsi,
mama in očka in teta,
da Marička v kamri spi,
pa se vrti kot ruleta.