Le kje so tisti dnevi, ko v Božička smo verjeli,
kot otroci bili veseli, božične pesmi peli?
Eni smo že mimo, drugi ta leta živijo.
A ta čas sam spet podoživim vse to.
Želim biti vesel tako, kot vsak otrok je,
ko dobi pozornost za božične praznike.
Srečen sem, nekateri ne pozabijo name.
Želim si, da tako ostaja dalje.
Vem, da je pri nas Božiček mama,
a še vedno za božič pod jelko čaka čokolada.
Ljubezen daje božična klima.
Pa čeprav je zima, je najlepši del spomina.
Dlan ob dlan. Telo ob telo.
»Imam te najrajši.«, slišati je lepo.
Prelepo z nekom skupaj se greti.
Temperatura nizka, a še lepše kot poleti.
Snežnato nebo. Lučke svetijo.
Družine se dobijo.
Zunaj mraz, znotraj sebe toplina.
Vsepovsod božična idila.
Tisoče snežink pada iz neba.
Vasi in mesta so okrašena.
Stiski rok, voščila iz srca.
Ljubezen in toplina obdarujeta človeka.
Smeh otrok, sreča se podvoji.
Naj ostane le mir. Odidejo naj skrbi.
Ne pusti, da odleti mimo ta čas.
Vsak trenutek naj ti da smeh na obraz.
Lepe želje naj dobijo krila.
Usliši naj jih dobra vila.
Vzemi srečo, najdi pravo pot.
Na njej ne ustraši se lastnih zmot.
Pred nami se vedno splužijo poti –
izginejo sledi, ostanejo spomini.
Ne glej na čas, pusti slabe stvari.
Glavo gor! Svet na dobrih stoji.