Svet zgrajen samo za naju,
ves pobarvan v zlato.
Žal prelep za resnico,
prekrhek, da bi se izšlo.
Hočem steči nazaj,
stran od tu, kjer sem zdaj.
Ni te več v mojih očeh.
Gledam v nočno nebo,
prosim mehko temó –
objemi me dokler ne zaspim.
Zdaj sanjam sama,
zdaj sanjam sama.
Jaz sanjam sama,
sanjam sama.
Jaz sanjam sama,
sanjam sama.
Noge ne znajo več naprej,
ustavlja jih pretekli čas.
Če ne stopim stran,
bom zmeraj ostala tam?