Bila je prava rosna punca, ki ni skrivala talentov.
Bila je odrešilna bilka vseh fuliranih študentov.
V njen objem smo se poskrili, kadar grozno je grmelo
in prepozno se zavedli, da prijemamo za strelo.
Njene oči pa so žarele kot Svetilnik iz Pirana,
obljubljala je vsem, a vedno spala sama.
Le naša mila pesem i a ali b-mola,
je žalostno zvenela iz Piranskega pomola.
Frida ljubezen naših noči,
mi se bi cartlal, tebi pa ni.
O, Frida, ljubezen, usmil’ se nas
od same ljubezni, boli nas tle čez pas.
Kaj moremo, tako je, bili smo njeni bruci.
V očeh veliki srčki, v šol’ pa sami šusi.
Še zdaj ne vemo koga je pol na koncu vzela,
kateremu je njena cvetka milo zadehtela.