Pojmo, hura, pojmo
veselo si v slovo,
dovolj hudo nam bo,
ko se razidemo!
Zatorej pojmo, hura, pojmo,
bilo nam je lepo,
kot nikdar več ne bo,
a kaj ko moramo
vsak svojo pot!
Vsi smo prišli na poslednjo večerjo sredi junija,
trideset novopečenih ljudi in dva profesorja.
Zadnjič z enakim enak pije na srečo dijak.
Že jutri začel se bo boj za obstoj.
Torej pojmo, hura, pojmo
veselo si v slovo,
dovolj hudo nam bo,
ko se razidemo!
Zatorej pojmo, hura, pojmo,
bilo nam je lepo,
kot nikdar več ne bo,
a kaj ko moramo
vsak svojo pot!
Zbrani smo spet na večerji spominov sredi junija,
daleč so fraki, cilindri in mrtva sta profesorja.
Nam pa od sreče ostal je poln al’ prazen bokal,
a vsaj ta večer pijmo vsi isto mero in …