Ko zreva tja čez morje,
potopiva se v svoj svet,
v ritmu te modrine
govoriva brez besed.
Predam ti tu obljubo,
z dlanjo v dlani, otrok moj,
da vedno bom ob tebi,
hodil bom korak s teboj.
Odtisneva v pesek še stopinji dve,
ena je za naju, druga njegovo je ime.
Morje me pomirja, čeprav tega ne ve,
spere ju z obale, a iz srca ne.
Naj mu odnesejo valovi
to kar čutiva oba,
ni njega tu več z nami,
a bom nosil v srcu ga.
V življenju nič ni večno,
kar prinese vzame čas.
Vse do konca na tem mestu
iskal bom, sinko, tvoj obraz.