Kadar ura zvoni,
me to zares hudo razjezi,
le zakaj tej stvarci se zdi,
da lahko moj dan vedno mi greni.
Kdor le vedno hiti,
življenje mimo njega beži,
a čez leta ugotovi,
čas nazaj se več ne zavrti.
Naj veselje bo vodnik in pusti, da vsak se samo smeji,
le ustavi svoj korak in ves mavričen bo trenutek vsak.
Vsak od nas življenje eno le ima,
vsak v svoje barve si zavije ga.
Naj vsak dan kot lepa pesem izveni
in trenutek naj prav vsak nas radosti.