Žuljave dlani so moje drage matere
dneve in noči garale vedno zame le,
nežno me objele, nežno k sebi stisnile
in v spokojne sanje mirno me uspavale.
Modre kot nebo oči so moje matere,
včasih v njih veselje, včasih solze biserne.
V njih sem videl radost, ko prihajal sem domov.
V njih sem videl žalost, ko sem sam jemal slovo.
Hvala draga mati, hvala ti za vse skrbi,
hvala za trenutke srečne, za vse tiste dni.
Vem, da včasih sama tam ob oknu ti stojiš,
svetle zvezde ti sprašuješ kako godi se mi.
Vem, da v srcu nosim tebe in naš skromni dom,
komaj čakam, da domov se zopet vrnemo.