Je blo že mnogo pesnitev o razno-raznih ljudeh
ki so tak al drugače poskrbeli za smeh
par od njih tudi v verzih našega benda
no, edn je bil še posebej legenda…
Robinhud Polda
Robinhud Polda je rad mel otroke
svoje, pa tudi iz druge roke
nas povabo je pet, šest mulcov v gostilno
dal postrečti na mizo pijače obilno
pa kake kremšnite za one bolj male
pa pol še po vinjak za one ostale.
In je pravo nam štorije take, drugačne
da so uhe cvetele in ustne drhtele
so nam misli mladostne herojev ble lačne
pa le runde so pridno pred grlo letele
Smo menli se pol še kak mesec okoli
da visoko kotira med našimi idoli.
Robinhud Polda!
Drugač je bil tišler, prefrigan ko strela
sposobn za stvar, al mu ni blo do dela
za posl bil zmir, je prišo, se zmeno,
vzel mere, zračunal, narisal, oceno,
skasiral vnaprej vse od vrat do sekreta
no, na konci nisi vidal ne dnarja ne parketa.
Pa ni tega delal iz hudobije
bolj nekak pod vplivom filozofije
ki ma korenine tam v Šervudski hosti:
“Vzemi bogatim – se majo dosti!
Pol pa daj revnim, no, če revnih glih ni
pa sam si obdrži, se ne smrdi.”
Robinhud Polda!
Ej, bil je umetnik na svojem področju
ko enkrat se znašo je na območju
kozjanskih gostiln, s kolegom, brez dnarja,
je reko: “Boi tiho, boma pila ko carja!”
Za šankom naročita za uverturo
dva špricerja, Polda pogleda na uro
in reče nervozno: “Joj, čvajima tu,
problemov pa tak, da ne vem ke bi začel.
Mam doma šleper suhega hrasta
poceni bo šou, moram splačati tasta
deske pa fosni, vse prvoklasno
ti rečem, da ftegnem, zaslužo bi masno.”
Obstal je požirek v grlu prisotnim
ob misli na priliko neponovljivo
začeli naenkrat ponujat pijačo
pouliterske špricerje, viski, pa pivo.
Po dobrih treh urah pijanščine silne
kozjanskemu narodu kompatibilne
sta komaj uspela zginit domov
in čisto pozabla pustiti naslov.
Robinhud Polda!
Slaba stran vlkih podvigov je v tem
da človek se težko prikrije očem
radovednim, pa so mu z odkrito favšijo
en lep dan poslali na dom policijo.
Še pravi čas Polda iz svojga balkona
zapazi pred blokom organe pregona
jim stopi naproti po štengah: “O zdravo,
pa ja niste prišli po tisto barabo!?
Štuk višje stanuje in se mi zdi
da sn ga slišal kak sladko smrči!”
“Joj, se res fantje, ko ste glih tu
moj avto mi prejle ni pa ni vžgal
al bi malo porinli, vete, se mi mudi
grem v bolnico k ženi, ji nesem stvari.”
So vprli se mladci krepostni veselo:
“Pomagati bližnjem je naše načelo!”
Pa so ga tišali dokler ni vžgal
prijazno pomahali, ko je spelal.
Robinhud Polda!
Novi je veter zavel po deželi
prej najbolj rdeči so v cirkvo hiteli
naenkrat si lahko odpr trgovino
si kupo mercedes in nepremičnino.
Da bi ga tranzicije tok ne obšel
je Polda v podjetniške vode hitel.
Se je odločo, da bo šou na veliko
tam v Bisterci našo no staro fabriko
jo zrihtal v super prodajni salon
pod sloganom “Praktično vse za vaš dom!”
Vsi proizvodi za manj ko pol cene
naenkrat ni mel konkurence nobene.
Končno je delal to ka je zmir htel
bogatim jemal, za revne skrbel
seveda ob vsem tem še malo za sebe –
vsak človek ma pač neke svoje potrebe.
Po svoji humanosti ratal je znan
da mu je ob priliki sam g. župan
izročo priznanje častni občan.
Če robo prodajaš dosti ceneje
ko si jo nabavo, kmal prideš do meje
ki se ji uradno reče stečaj –
upniki hteli so dnarje nazaj.
In kot da nesreča ne bi dosti bolela
mu je trgovina neko noč pogorela.
Takoj so vsi vedli, da sam je zažgal
pol, ko je vse kao zavaroval
da je dobavitle okoli prnašal
da ni blo računa, ko bil bi ga plačal.
O tem, da je mel kake dobre namene
kmal ni blo več slišat besede nobene.
Ej, ljudje so pač ovce, kam gre en, grejo vsi
tisti, ko misli drugače, ponavadi zvisi
Polda bil je en teh, ki se je probal boriti
vsem pravilom navkljub kako stvar spremeniti.
Žal no par let prepozno, Levjesrčni je vmr
in okrožni sodnik je Poldeka zapr.