Vsega je kriva harmonika
da Vinkota več ni
vsega je kriva harmonika
da Vinko f črni zemlji spi.
Cesta je kurba, so vedli že naši tastari
pa ko so se res bolj poredko kam pelali
in tisti konštruktor, ko je Tomosovi štirki
v osnovi predvidal samo dva kolesa
je pripomogo, da je Vinko prehitro se seznano
ka te čaka, ko prideš pred nebesa.
No, tam je pol spet ena čisto druga zgodba
s kero vam ne bi zdaj tratili cajta
ko itak ko čitam te svoje eseje
se sam sebi zdim ko na prokleta čvajta.
Blo je pa tak.
Nedelja je sam po sebi fejst sparn dan
in ni čudno da je Vinko (prejšnjo noč se ve nažgan)
s pivico miril želodec pred govejsko župo
in poslušal po željah nekaj o sreči in obupu.
Koj po južni in obvezni slabi urici sieste
ko je sonce ravno stoplo v svojo boljšo polovico
je porino APN na skrajnem desnem robu ceste
in s harmoniko na hrbti odhitel na veselico.
Vsega je kriva harmonika
da Vinkota več ni
vsega je kriva harmonika
da Vinko f črni zemlji spi.
Sonce je sijalo, da se je ljudem smejalo
ej, je Vinko hitro našo sebi dobro kompanijo
vino je pitno, od odojkov je dišalo
in ni čudno, da je kmal blo več ko pol ljudi adijo.
Malo so se stepli, ampak ni blo neke sile
par modric, čeljust pa zob, pa malo strgane obleke
bojda vse zaradi tipa, ko je šel skrivaj pokazat
svoji švogorci v avto nove najlonske prevleke.
Takle pod večer, ko so odhajali še zadnji
in je Društvo kmečkih žensk zaključilo blagajno
je ostanek žejnih duš obšel občutek nenavadni
Vinko pel je in igral čisto drugač ko običajno.
Kot bi sluto, da bo že čez slabe štiri kilometre
s svojo štirko, maligani in harmoniko na vrati
na ovinku, ki mu je od nekdaj šel na jetre
zapelal direkt v mejnik, ki tam res ni mel kaj iskati.
Vsega je kriva harmonika
da Vinkota več ni
vsega je kriva harmonika
da Vinko f črni zemlji spi.