Gospodična, na glavi imam
zdaj nekaj sivih las, sivih las.
Gospodična, za voljo vas
sem skoraj bil ob glas, dober glas.
In če ne bo kaj bolje,
pošljem vas v vesolje,
kjer je nekaj takšnih že deklet,
ki so znale to najbolje,
zjutraj pa že videl vas je svet.
Gospodična, za voljo vas
ne smem v svojo rodno vas, rodno vas.
Gospodična, za voljo vas
me zdaj preganja tast, strogi tast.
Že vem kaj bo najbolje,
kar sam bom šel v vesolje,
tam imam cel kup deklet,
ki so znale to najbolje,
tam pozabil bom ta svet.
Ko prišel sem pod okno,
ste smejali se na glas,
pokazali mi svoj prelepi stas.
Vso noč sva se igrala,
zgodaj zjutraj se razšla
in mislil sem, da veva le midva.