Tekstovi.eu

Pročitajte tekst Marina od autora: Miha Balažič

Marina

Miha Balažič
Drug drugemu sva prisegla nekoč,
da bova skupaj srečo našla.
Toda usoda je skrila nje ključ,
predaleč od naju, v globino morja.
Marina, Marina,
morda sva razšla se oba prevarana.
Marina, Marina,
ujeta v slep ponos, zdaj sama sva.
Kradem spomine iz temnih globin,
z njimi včasih v noč poletim.
Vem, da prerasle so skrite poti,
da bi te našel in rekel ti: