Spet bom nocoj zaigral svatom na vasi,
vso dolgo noč z njimi bom vriskal in pel.
Konec je sanj, skrivam jih v prepolni čaši,
konec je dni, ko sem bil še vesel.
Za pajčolan bo nocoj mlada nevesta
bisere svojih solza mi skrivala.
Nisem pozabil obljub, da mi bo zvesta,
vedno bom nosil jih sredi srca.
Nisem pozabil, nisem pozabil, dekle,
nocoj bom igral, četudi mi poči srce.
Nocoj bom s harmoniko zadnjič za tebe zapel,
a z jutrišnjim dnem nekam daleč odšel.
Zidal sem grad nad oblak, v modre višine,
videl pa nisem globin, temnih strmin.
Zdaj vem, kako sreča se hitro razbline
in da ostane samo še spomin.