Sen pred rojstvon prvič zmoga,
jaz sen prleški čehok,
kak za nos je to navoda,
duma pun man polovjok.
Rad man zobl, tünko, česnek,
spijen špricar tü pa tan,
nej fsi vejo ka sen Prlek,
še zapojen lehko van!
Jes san Prekmurka vesela,
lejpa, mlada roužica,
se na polko bi vrtejla
pa či glij me fejst zmantra.
San preprousta, fse man rada,
z maloga san varaša,
či mi rejsan što naklada,
rajši iden feštat ga.
Müra, tiha reka, ki med nama süče,
povezüvle nojdva pa verženski most,
al’ v rokaj pa svojih mava prave klüjče
s šterimi odkleneva mladoust.
S te pa mele nede krüja,
müva kak pajdaša sva,
si kak enodnevna müja,
rajši fküp zašpilajva!